Vse objave avtorja

Hana Verdev

Hana Verdev je certificirana trenerka fitnesa, učiteljica smučanja, nordijske hoje, teka ter inštruktorica pilatesa in je zaljubljena v gibanje.

Smučanje – Obnašanje na sedežnici: Kaj je primerno in kaj ne?

Zima je še vedno pošteno vpeta v naš vsakdan in snegaje več kot dovolj, torej imam več kot ...

Zima je še vedno pošteno vpeta v naš vsakdan in snegaje več kot dovolj, torej imam več kot dober razlog, da … Nadaljujem s smučarskimi prigodami! Če ne veste, o čem točno teče beseda, predlagam, da za začetek preberete prvi del: Smučanje: Naj bo zabavno, a hkrati varno!

Tokrat sem se lotila sedenja na sedežnici in ne/primernega obnašanja na sedežnici. Izbrala sem tri najpogostejše dogodke.

Telefoniranje

Seveda, telefoniranje. Predstavljajte si sledeče: Sedite na sedežnici za šest ljudi. Nekje na sredi poti vam na glas začne žgoleti mobilni telefon. Najmanj, kar lahko doživite je zavijanje z očmi ostalih petih sopotnikov, česar zaradi smučarskih očal z zatemnjenimi stekli seveda ne vidite. Potem se začne iskanje telefona, butanje s komolci v soseda, ker drugače pač ne morete dobiti telefona iz žepa. In sledi … Vse! Od ljubezenskih zgodb, reševanja službenih težav in bolj vljudnih: »Smučam, te pokličem kasneje.«

Zgodi se, da mi je hočeš-nočeš poslušanje telefonskih lomonad popolnih neznancev res odveč, večinoma pa se pošteno zabavam, ko poskušam sestavljati delčke zgodb medtem pa opazujem belo okolico. Načeloma večine ne moti, bi se pa vprašala, ali vam je res v interesu, da vsi okoli poslušajo vaše zasebne pogovore. Nikoli ne veste, s kom v resnici seditena sedežnici. Smučanje je namreč ples v maskah.

Priznam, če sem sama na sedežnici, kdaj pa kdaj z veseljem naredim kakšno fotografijo okolice, telefoniram pa ne (razen za potrebe pisanja prispevkov, hihi) in zvonenje imam vedno na tiho. Nič ni tako nujno, da ne more malce počakati. Malo nepozornosti in telefon, palica ali rokavica lahko hitro pristanejo v snegu pod vami, potem pa vam lahko zaželim le – srečno!

Opletanje s smučkami

»Ne opletaj s smučkami!« je vedno rekla moja mama, kadar sem neumorno brcala sem in tja na sedežnici. In ker se mi »mahanje s smučkami« ali »brcanje s smučkami« nista zdela posrečena, sem se odločila, da ohranim njeno izvirno frazo »opletanje s smučkami«. In zakaj ne? Najprej zato, ker takšno početje ne koristi vašim koleskim vezem. Ker lahko po pomoti brcnete soseda ali sosedo in verjemite mi – boli! In tudi zato, ker se lahko zgodi, da sem vam po nesrečnem naključju smučka odpne in pade – na nedostopen del smučišča ali pa na smučišče (držimo pesti, da je prazno). Zato smuči lepo odložite na za to primerno običajno gumirano cev in uživajte v razgledu.

Sklanjanje čez sedežnico

Včasih se zgodi, da na smučišču v gneči in naglici izgubite družbo, s katero smučate. Peljete se s sedežnico in jih zagledate spodaj, kako kričijo vaše ime in divje mahajo. Seveda ste jih veseli in jim pomahajte nazaj. Vseeno pa se raje ne nagibajte in ne sklanjajte preveč iz sedežnice. Naj bo varnost na prvem mestu. Pravi prijatelji vedno počakajo.

 

 

 

 

 

 

                                                                                       In kako je pravilno?

Da ne bo vse samo na temo, česa raje ne počnite, sem se odločila, da pod četrto točko raje napišem, kako pravilno sedite na sedežnici. Glede na velikost sedežnice in na število ljudi, ki bodo z vami sedeli, poskušajte logično oceniti, kako se usedete, da bo sedežnica čim manj visela oz., da bo čimbolj uravnovešena – da bo bolj varno za vas in okolico pa tudi zato, da vam ne bo slabo. No, vsaj meni je, ko vidim pred sabo kakšno sedežnico, ki visi kot lanski sneg, ki bo ravnokar padel iz sosedove strehe.

Veliko zabave in užitkov na snegu in na sedežnicah!

 

Oceni ta članek

Dodaj komentar

Sorodni prispevki

Info box