Še hitreje, še višje, še močneje

Pridružite se nam pri stiskanju pesti za naše paraolimpijce

Pridružite se nam pri stiskanju pesti za naše paraolimpijce

Ste vedeli, da poletnim olimpijskim igram vse od leta 1988 takoj sledijo tudi poletne paraolimpijske igre? Kaj pa, da se paraolimpijski športniki in športnice za olimpijske medalje borijo že vse od leta 1960? Najbrž je še veliko stvari, ki jih niste vedeli o največjem tekmovanju športnikov, ki poleg običajnih meja vzdržljivosti premagujejo še dodatne izzive … Čas je, da to enkrat za vselej spremenimo ter paraolimpijskim športnikom in športnicam tudi na letošnjih Poletnih paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru ponudimo vso podporo!

Rio de Janeiro bo ponovno v središču športnega dogajanja

Od 7. do 18. septembra bo Rio de Janeiro ponovno oživel ob zvokih navijanja na športnih tekmovanjih že 15. poletnih paraolimpijskih iger. Čaka nas kar 528 športnih tekmovanj v okviru 23 različnih športov, tudi mi pa se bomo pridružili navijanju za slovenske paraolimpijce in paraolimpijke, ki nas bodo zagotovo spet razveselili s kakšno medaljo.

Kako pa se paraolimpijski športniki in športnice sploh razlikujejo od olimpijskih?

Ali veste, kaj pomeni predpona »para« v besedni zvezi paraolimpijske igre? Gre za okrajšavo za besedo paralelno, kar pomeni, da so paraolimpijske igre pravzaprav paralelne olimpijske igre, na katerih sodelujejo športniki in športnice s telesnimi okvarami in motnjami intelekta.

Na paraolimpijskih igrah tako sodelujejo športniki in športnice z oslabljeno mišično močjo, omejeno gibljivostjo, različnima dolžinama nog, majhno postavo, hipertonijo, ataksijo, atetozo, slabovidnostjo ali popolno slepoto, omejenimi intelektualnimi sposobnostmi ter športniki in športnice s krajšimi ali manjkajočimi udi.

Ponosno podpiramo slovensko paraolimpijsko reprezentanco

Slovenija se je poletnih paraolimpijskih iger kot samostojna država prvič udeležila že leta 1992 v Barceloni (ter osvojila lep kup medalj), slovenski paraolimpijski športniki in športnice pa medalje na poletnih paraolimpijskih igrah osvajajo že vse od leta 1972, ko je prvo osvojil Jože Okoren v metu diska, prvo zlato pa Pavla Sitar Benček v vožnji na 60 metrov. Skupaj smo tako osvojili že kar 13 zlatih, 14 srebrnih in 20 bronastih medalj.

V vseh teh letih smo Slovenci ponosno navijali za kar nekaj paraolimpijskih junakov, največja med njimi po številu osvojenih medalj pa sta atlet Franjo Izlakar in plavalec/odbojkar Jožef Banfi, ki sta vsak osvojila po kar 6 medalj.

Kliknite tukaj in preberite, kako Lidl Slovenija ponosno podpira navdihujočo energijo slovenskih paraolimpijcev.

Kaj pa letos?

Med nekaj več kot 4000 paraolimpijskimi športniki in športnicami (kar desetkrat več kot na 1. paraolimpijskih igrah v Rimu leta 1960) bo tudi 8 naših, ki nas bodo zastopali v plavalskih, strelskih, kolesarskih, tekaških in kajakaških tekmovanjih. 7. septembra, ko se bodo tudi uradno začele Poletne paraolimpijske igre v Riu, bo minilo natanko 4 leta in 5 dni od zadnje paraolimpijske medalje, ki jo je v Londonu osvojil strelec Franček Gorazd Tiršek. Le kdo bo naslednji?

Za konec …

… še nekaj zanimivosti iz paraolimpijskega sveta, da se boste čim hitreje ogreli za spremljanje paraolimpijskih iger v Riu. Ste vedeli, da na letošnjih paraolimpijskih igrah ne bo prav nobenega športnika, ki bi zastopal Rusijo, saj so izključeni zaradi vsedržavnega dopinškega škandala? Kaj pa, da je prvo zlato paraolimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo osvojil Franjo Izlakar v suvanju krogle, na istih igrah pa dodal še drugo zlato v metu diska?

Ste morda vedeli tudi, da se paraolimpijska himna imenuje Himna prihodnosti? Kaj pa, da so paraolimpijske igre tretji najbolj medijsko spremljan dogodek na svetu? Potem vas najbrž ne bo presenetil niti podatek, da je zadnje paraolimpijske igre v Londonu leta 2012 spremljalo kar več kot 3 milijarde gledalcev? Držimo pesti, da jih bo letos še več!

Oceni ta članek

Dodaj komentar

Sorodni prispevki

Info box